Objavljeno: 02.07.2012

Luka ali Lucas?

Mlad baritonist Luka Somoza Osterc, prihaja iz Argentine. Za njim je že več opernih nastopov, prvič pa se je na samostojenm koncertu predstavil v Polhovem Gradcu, kjer je poslušalce navdušil s slovenskimi in tujimi samospevi.

Več o Luku lahko preberete v pogovoru, ki ga je za revijo Naša luč (maj 2013, številka 5) pripravila Natalija Barišić Bevc.

Ko vtipkam ime Luka v spletni iskalnik, ne pridem daleč. Šele pod imenom Lucas Somoza Osterc najdem vrsto člankov, fotografij in drugih objav. Ime je dobil po starih starših. A če se rodiš v Argentini, avtomatsko postaneš Lucas – razen doma in v slovenski sobotni šoli.

Luka, kako to, da si se znašel v Sloveniji?

Študiral sem na inštitutu najpomembnejšega opernega gledališča Teatro Colòn v Buenos Airesu (kot vsi ostali v verigi slovenskih opernih pevcev, kot so Finki ali Vasle). Leta 2011 sem se preizkusil na avdicijah v Ljubljani. Že takrat sem začutil, da je to mesto, kjer moram biti. In, preden me vprašaš, ti odgovorim, da Argentine ne pogrešam! Družina se veseli, da iščem svojo pot v Evropi. Slovenija je na odlični legi in je pomembna zakladnica zame in za mojo kariero. Ne da se primerjati z neprijetno nevarnim Buenos Airesom. Tukaj je mir. Varno je. Tukaj se počutim doma. Imam »cimra« pevca in prijatelje iz Argentine - med njimi je tudi sošolec, ki je sedaj bogoslovec. Lansko jesen sem bil spet v Argentini. Že prvi dan sem pogrešal Slovenijo.

Zakaj si se rodil prav v Argentini?

Mama se je rodila v taborišču v Italiji, leta 1949 pa je družina odšla v Argentino – saj v povojnem času poti nazaj domov ni bilo. Žal stari oče osamosvojitve ni doživel. Stara mama pa je leta 1992 prvič potovala v Slovenijo. Bil je petek, ko se je po trimesečnem bivanju vrnila v Argentino. Dan kasneje ji je odpovedalo srce. Mama in stari starši so mene – edinca, blaženega s tremi sestričnami - vzgajali kot Slovenca. Priimek Somoza izda, da je moj oče Argentinec in – Bog ve – če bi živel v Sloveniji ali sploh pel, če bi z njim odrasel (se simpatično nasmehne).

Kdo te je navdušil za petje?

Kot slovenska družina smo doma veliko peli. Mama me je kot otroka peljala v opero. To mi je bila zmeraj strast. Vedel sem celo za posamezne pevce, katero vlogo so kje in kolikokrat peli. Slovenska šola mi je dala osnovne napotke: Naučil sem se peti in nastopati. S štirinajstimi leti, ko se mi je spremenil glas, sem se odločil: Operni pevec bom, to mi je v krvi. Pevec ima lahko prekrasen glas - a kdor ne poje s srcem in dušo, zame ni pevec. Tenor Giuseppe di Stefano mi daje inspiracijo. Sam sem bariton, glasovno sicer blizu tenorja. Bi pa rad bil tenor, če bi mi bilo dano (se smeje).

Katere slovenske skladbe bi se rad lotil kdaj v prihodnosti?

Odprti zadnji zlogi slovanskih jezikov se dajo zelo lepo peti – najbolj v ruščini. Tudi italijanščina in francoščina imata svoji lepoti. Na argentinski šoli so nas učili francoščino, italijanščino, latinščino ... Edino angleščina mi ni všeč. Kje so tiste stezice … Slovenske cerkvene pesmi, kot naša »zimzelena« Marija skoz življenje so zelo ganljive in me spominjajo na romanja v Argentini. Po novem sem se lotil fascinantnih slovenskih samospevov. Lani sem prvič pel Lajovčev Mesec v izbi v prevodu Otona Župančiča.

Od česa živi operni pevec?

Operni pevec živi mirno, zdravo in od svojega dela. Včasih telovadi. Zjutraj vadi nove arije in tehniko. Kdor nima agenta, se sam prijavlja pri opernih hišah. Ko ga  kdo povabi na avdicijo, da vse od sebe. (Pred nastopom pa še večkrat pomoli, se šali.) Kadar ne pojem v operi, pojem pri mašah in na porokah. Sem še mlad in glas se mi še razvija. Dobro bi bilo spet dobiti delo v opernem zboru. S kolegico pripravljava koncert v Sevnici. Posebno se veselim nastopa v rojstnem kraju svoje stare mame – v Polhovem Gradcu. Poleti bom pel Mozartovo Cosi fan tutte v vlogi Guglielma na poletnem festivalu v Dubrovniku na Hrvaškem. A najlepše je še pred menoj: To bo moja prva operna vloga v Sloveniji.

Je dobro, da so tvoji stari starši šli v Argentino, ali je bolje, da si se ti „vrnil“ v Slovenijo?

(razmisli) Jaz sem tudi sin Argentine – brez nje ne bi bil jaz. Lepo je imeti dve domovini – sem Luka in Lucas.

 Ključne besede: Luka Somoza Osterc

PDF