Objavljeno: 10.11.2021

Ekskurzija po zamejskih poteh slikarja Toneta Kralja

Dolgo pričakovano, zaradi razmer večkrat prestavljeno, ekskurzijo po cerkvah Kraljevih poslikav na Goriškem in Tržaškem smo izvedli 11. septembra pod vodstvom Verene Koršič Zorn.

Ideja o ekskurziji ima predzgodbo – odvila se je na Svetih Višarjah po Višarskih dnevih mladih konec februarja 2019, na katerih nam je Verena Koršič Zorn predstavila svojo knjigo Tone Kralj, cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi v letu 2008, ter nam spregovorila o Kralju, ki je s poslikavami opremil številne cerkve na zahodnem etničnem ozemlju. Obiskali smo seveda tudi višarsko cerkev in si skupaj ogledali njegove poslikave, predavanje pa je ob prezentaciji potekalo v Ehrlichovem domu. Fotografije cerkve seveda približajo Kraljeva dela, ne dajo pa tretje dimenzije – globine ter prostora. Logični sklep je bil, da predstavitev zahteva nadaljevanje in obisk teh krajev.

Zornova izhaja iz Gorice, del življenja je z družino preživela v Parizu, sedaj pa živi v Ljubljani. Umetnostna zgodovinarka in avtorica knjige je prava oseba, da nam predstavi Kraljeve poslikave na kraju samem. Ker je v enem dnevu vse cerkve od Tržaškega do Kanalske doline nemogoče zaobjeti, smo se odločili za izbor cerkva le na Tržaškem in Goriškem.

Poln avtobus udeležencev se je srečal na sobotno jutro in Zornova nas je uvedla v zamejski svet tako s pomočjo glasbe in literature, s katerim smo spoznavali tudi narodno zavest ter boj zoper poitalijančevanje ter fašizem, ki je potekalo tudi v slikarstvu. Bojevnik s čopičem je bil tako tudi Tone Kralj, sicer po rodu iz Dobrepolja.
Kraljevih del ne najdemo le znotraj cerkvenih zidov na poslikavah ter banderah, temveč tudi na nagrobnikih (npr. Lojze Bratuž, Ivan Trinko …) in ilustracijah oz. opremljanju knjig Goriške Mohorjeve; vsem nam pa je znan Levstikov-Kraljev Martin Krpan.

Tone Kralj se je rodil leta 1900 v družino z rezbarsko tradicijo, ki je obrodila sadove tudi pri njegovem pet let starejšem bratu Francetu. Šolal se je v Škofovih zavodih, kjer se je učil tudi risanja ter ilustriral dijaško glasilo Domače vaje. Tone Kralj se je kot predstavnik ekspresionizma posvečal notranjemu življenju in pri svojih likih odslikaval, kako se ljudje odzivajo na grozote in življenjske preizkušnje, pa tudi na lepoto, upanje, veselje. Prvo razstavo je imel kot dvajsetletnik v Jakopičevem paviljonu, k njej ga je spodbujal tudi Božidar Jakac, leto kasneje pa je prišel na Primorsko, kjer se je začela njegova pot umetnika cerkvenih poslikav, ki odražajo tudi čas, v katerem so nastajale, pogosto pa tudi zgodovinske osebnosti ter obraze dobrotnikov, znancev. K odhodu iz domačega kraja je prispevalo tudi dejstvo, da mu niso zaupali poslikave domače cerkve, saj so menili, da je v izrazu premoderen in ga ljudje ne bi razumeli. Njegovo področje slikanja tako postane tudi zamejstvo, kjer zakoliči mejo slovenskega prostora. Po besedah Verene Koršič Zorn pa ga imamo lahko tudi za prenovitelja cerkvene umetnosti na Slovenskem.

Prva cerkev, ki jo obiščemo, je na Katinari, Kralj pa jo je poslikal med 15. junijem ter 10. oktobrom 1931. Tematika je križev pot in trpljenje, tehnika poslikav pa je olje na steno. Pojavljajo se prizori padlega Kristusa, veliko pa Kralj sporoča tudi z barvami: slovenske barve predstavljajo odtenke bele, modre, rdeče, medtem ko barve fašizma predstavljajo rdečkaste ter zelenkaste. Posebno pozornost poleg umeščenosti poslikav polaga tudi izrazom obrazov. Težo trpljenja izraža tudi z barvami in senčenjem.

Druga cerkev na Tržaškem, ki smo si jo ogledali na Pesku, je cerkev Marije Brezmadežne, kjer vlada drugačno ozračje. Tone Kralj se je odzval na povabilo takratnega župnika v Bazovici Marjana Živica in avgusta 1965 poslikal cerkev, kjer izstopa kupola angelskega zbora in optimističnih barv. Na sredi angelskega zbora se nahaja Kristus, ki z odprtimi očmi spremlja in nagovarja v cerkvi vse zbrane. Je Kristus, ki živi in kraljuje, čeprav pripet na križu. Prostor, čeprav majhen, deluje monumentalno. Ponovno pa ima vsak od angelov svoj izraz in kaže svoje notranje življenje, je individualiziran, kar kaže na odličnost Kraljevega slikarstva.

Pot nas je vodila do zadnje cerkve na Tržaškem, do Trebč, ki je posvečena sv. Andreju, poslikal pa jo je jeseni 1958. Umeščenost glavne poslikave – zadnje večerje – je na tristraničnem zaključku, ki pa deluje povezano in enotno. Kompozicija je preprosta, renesančno naravnana. En sedež pa v omizju ostaja nezaseden, saj se Juda prihuljeno umakne. Tudi tu Kralj uporabi barve in njihovo simboliko. V cerkvi pa opazimo tudi primer bandera, ki ga je kralj poslikal za župnijo sv. Andreja na eni strani, na drugi strani pa je naslikal sv. Marijo, ki z nogo stopi na kačo.
Po vožnji na Goriško se najprej ustavimo v gostilni Primožič v bližini Kulturnega centra Lojze Bratuž, se okrepčamo in se nato srečamo z Eriko Jazbar, časnikarko, zelo dejavno kulturno delavko, ki nam predstavi kulturni center ter park pomembnih mož pred njim in športni center za njim. Odpravimo se skupaj do Pevme, kjer si ogledamo cerkev sv. Silvestra ter sv. Ane, ki jo je Kralj poslikal 1934 in renoviral 1963. Pevma pa je bila tudi krasna iztočnica za odhod do Števerjana, kjer smo se srečali z županjo Franko Padovan, ki nam je predstavila delo najbolj slovenske občine ter si ogledovali razglede na Brda.

Program ekskurzije nas je vodil do Gorice, kjer smo se popeljali mimo središča ter se ustavili še v Štandrežu, kjer nas je pričakal tudi državni sekretar dr. Dejan Valentinčič. Ogledali smo si cerkev, ki jo je Kralj poslikal v šestdesetih letih. Mnogo poslikav je narisal na lesonitne plošče, saj je nanje v svojem zadnjem umetniškem stadiju lažje slikal.

Cerkev je veličastna, glavna poslikava prikazuje Jezusov vnebohod. Zelo zanimivi sta tudi dve poslikavi – izmed mnogih – sv. Jožef kot Jezusov krušni oče, ki dečku Jezusu daje kos kruha ter v desni stranski kapeli poslikava volkov, ki so oblečeni v ovčje kože, nad njimi pa prikaz Jezusa kot dobrega pastirja, ki jo je spretno umestil med dve okni. Na nasprotni strani, levi stranski kapeli, pa je prikazal Marijo z Jezusom, Božjo mater človeštva. Pod njo klečijo in jo obdajajo otroci s cvetjem. Tudi pri preprostih prikazih vidimo ljudske motive, ki jih je Kralj upodabljal kot elemente slovenstva – tako glede barv kot tudi glede prikaza kmečkega življa in življenja.

Na ekskurziji smo se pod odličnim strokovnim vodstvom Verene Koršič Zorn prepričali o monumentalnih in poglobljenih, a tudi družbeno kritičnih delih Toneta Kralja v tem delu zamejstva. Proti Ljubljani smo se v večernih urah vračali polni vtisov in spoštovanja do umetnika, njegovih upodobitev ter drznosti in poguma, ki ju je izražal s svojim orodjem – čopičem.

Ana Gregorič

Vtisi udeležencev:
Zahvaljujeva se vam za prečudovit dan, ki sva ga preživela v soboto, 11. septembra, z vami. Bogat in nadvse prijetno strokovno voden program naju še danes navdihuje. Hvala za odlično in tenkočutno vodeno organizacijo, sproščenost in prijateljsko vzdušje, ki so nam ga pripravili vsi, ki so nas na posameznih krajih pričakali. Prav vsakemu Slovencu, predvsem pa mladini, bi priporočila oglede cerkva in umetnostnih sporočil Toneta Kralja. Udeleženci ekskurzije smo bili vidno ganjeni in obenem navdušeni nad prizadevnostjo tistih, ki tam živijo in ohranjajo slovenstvo. 

Marija in Peter Stavanja

Sem udeleženec nedavnega izleta »Po poteh Toneta Kralja v zamejstvu« in sem navdušen nad njegovimi deli. Nekaj sem že poznal, vendar iz drugih cerkva. To, kar pa sem zdaj videl in slišal ob izvrstni razlagi avtorice zgornje knjige, umetnostne zgodovinarke Verene Koršič, me navdušuje še bolj.     

Roman Oberč