Objavljeno: 15.05.2014
Ekskurzija v osrednjo Istro in Pulj
sobota, 17. maj
Iz Ljubljane smo krenili proti Kubedu, kjer se nam je na avtobusu pridružil Emil Zonta, etnomuzikolog in dober poznavalec Istre. Prežet z ljubeznijo do Istre in ljudske glasbe nam je že na začetku ponudil v poslušanje CD s posnetki slovenskih pesmi, ki so bile posnete leta 1989. Takrat je namreč v Kubedu potekalo veliko slavje ob 120-letnici kubejskega tabora pod geslom Ta zemlja je sveta – ta zemlja je naša. Za širše območje Istre je bilkubejski tabor (7. avgusta 1870) velikega pomena, saj je želel istrske Slovence in Hrvate prebuditi iz političnega mrtvila. Voditelji tabora (glavni pobudnik je bil duhovnik Franjo Ravnik) so takrat spregovorili o svojih narodnih pravicah, zlasti o rabi slovenskega jezika v šolah, uradih, na sodiščih in v javnem življenju.
Gost nas je nato usmeril v vas Kotle. Pravi, da smo prva slovenska skupina, ki je s svojim obiskom počastila to idilično in zanimivo vasico. V Kotlah sicer ni več stalnih prebivalcev, saj so se - zaradi nestrinjanja, da njihova Istra pride pod Socialistično Republiko Hrvaško - po letu 1952 iz nje začeli izseljevati. V osemdesetih letih je Zonta poiskal potomce teh izseljencev in jih povabil, da bi se zopet zbrali v tej vasi in prepevali stare slovenske pesmi, ki so jih poslušali od svojih dedkov in babic. Njihovo petje je takrat tudi posnel.
Z Emilom Zonto smo se ustavili še v Humu, najmanjšem mestu na svetu, nato pa nas je pot vodila proti Beramu, kjer smo obiskali cerkvico sv. Marije na Škriljinah, znano po čudovitih freskah in mrtvaškem plesu, ki zelo spominja na tistega iz Hrastovelj.
Pulj smo obiskali popoldne. Z vodičko Dunjo smo se sprehodili po mestu, kjer so svoje sledi pustili Histri, Rimljani, Benečani in Avstrijci, nato pa doživeli gostoljuben sprejem na sedežu Slovenskega kulturnega društva Istra, Pulj. Predsednica Klaudija Velimirović nam je predstavila bogato dejavnost društva, prijetno pa smo bili presenečeni, da nas je pričakalo tudi veliko članic društva, s katerimi smo sproščeno poklepetali.