Anton Ilc in Karel Kozina

Knjiga pred nas postavlja izjemno delo dveh slovenskih duhovnikov v bruseljskem Vzhodnokrščanskem središču (Foyer oriental chrétien). V tem središču je v povojnih letih izšla cela vrsta publikacij, ki so bile na domiselne načine posredovane ljudem za železno zaveso. Sočasno, ko knjiga govori o žeji kristjanov po prepovedanem evangeliju v Sovjetski zvezi, pričuje tudi o živi ekumenski zavesti v času pred koncilom.

 

Vzhodnokrščansko središče, ki je knjige izdajalo pod naslovom Življenje z Bogom, je ustanovila Kongregacija za vzhodne Cerkve prav z namenom duhovne oskrbe katoliških in pravoslavnih vernikov pod komunizmom. Za voditelja Središča je bil določen duhovnik Anton Ilc, ki je delo zastavil smelo in za pomoč kmalu zaprosil tudi sobrata Karla Kozino. Izobrazbo in duhovniško posvečenje sta prejela v Russicumu, pripadala sta ljubljanski nadškofiji, oba pa sta bila doma iz ribniške župnije in sta se skupaj z drugimi slovenskimi begunci po vojni umaknila (Ilc prek Avstrije) v Italijo.

 

Prvotni namen, da bi šla na delo v Rusijo, so preprečile politične napetosti med Vzhodom in Zahodom. Če ne more na teren duhovnik osebno, naj gre tja knjiga, je postal moto njunega  prizadevanja. S pomočjo sodelavcev sta uspela najti posrečen izbor knjižnih izdaj, ki so jih najbolj pogrešali kristjani v Sovjetski zvezi. Duhovna in teološka literatura, ki je ni bilo mogoče tiskati tam, je tako po različnih poteh prihajala iz Bruslja. Najpomembnejša publikacija založbe Življenje z Bogom je bilo z opombami opremljeno »bruseljsko Sveto pismo«, ki ga stroka ocenjuje kot najboljšo rusko izdajo vse do razpada Sovjetske zveze.

 

Prva izdaja knjige, ki je pred vami, je izšla v Moskvi leta 2013. Glavno zaslugo zanjo ima takratni nuncij v Rusiji msgr. dr. Ivan Jurkovič. Za sodelovanje je pridobil zgodovinarja Grigorija Andreeva in Aleksandra Judina, ki sta zbrala podatke, dokumente in odmeve o knjižnih darovih iz Bruslja.

 

Za uvodnimi besedili je osrednji del knjige - zgodovinski pregled, sledijo življenjepisi sodelavcev in odmevi cerkvenih, političnih ter kulturnih ustanov v Rusiji. Bogato paleto knjižnih in drugih tiskov prikazuje bibliografija na koncu knjige: 225 izdaj od 1948 do 1997.

 

Med prvo in slovensko izdajo smo doživeli nezaslišano rusko agresijo na Ukrajino. To dejstvo bralca izziva k dodatnemu motrenju vsaj dveh razsežnosti. Na eni strani je tu zgodovinsko obdobje boljševiške Sovjetske zveze, ki ga knjiga obravnava in ki se je še nedavno zdelo kos nepovratne temne preteklosti, na drugi strani pa narava omenjene vojne skupaj s totalitarno poškodovanostjo ruske duše dokazuje razplod istega režima. Ne eno ne drugo nas ne sme odvrniti od prizadevanj, da zlo ločimo od pozitivnih prvin, za katere ni dvoma, da so bile v ruskem narodu navzoče nekoč in so zagotovo tudi danes.

 

Ta knjiga je dobra novica za ves slovenski prostor od Monoštra do Rezije, izza Kolpe do Zilje, za rojake po Evropi in po svetu. Sporočilo knjige nam je v ponos.

 

Urednika

Anton Ilc in Karel Kozina

Anton Ilc in Karel Kozina