Objavljeno: 07.08.2016
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 2016
7. avgust 2016 na Sv. Višarjah
28. Romanje treh Slovenij se je v nedeljo, 7. avgusta, po poročanju STA, MMC in drugih javnih glasil na tem lepem dogodku, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza izseljenskih duhovnikov, zbralo nad 2.500 romarjev. Objavljamo vtise Katje Markelj, ki se je udeležila tudi višarskih dni.
Mladi in Višarsko romanje ob 25-letnici države Slovenije
V nedeljo zjutraj smo se prebudili v Ehrilchovem domu, zunaj pa se je že naredil prekrasen dan. Tako lepega vremena že dolgo ni bilo, danes bo veliko romarjev na Sv. Višarje, so nas opozorili člani Rafaelove družbe in po skupnem zajtrku smo vsi zasukali rokave ter pričeli s pripravami za sprejem romarjev. Tako se je pričela priprava na tradicionalno Romanje treh Slovenij. Dekleta smo pripravila prigrizke za romarje, skahala čaj in kavo ter pospravila prostor za dobrodošlico. Fantje so prevzeli bolj tehnični del in pomagali pri postavitvi stolov za poslušalce na prireditvi, ozvočenje in vso opremo za nastop govornikov.
Kmalu so začeli prihajati romarji iz vseh koncev Slovenije ter tudi zamejske in izseljenske Slovenije. Toplo smo jih sprejeli, ponudili kavo, čaj in nekaj za pod zob. Poklepetali smo z vsakim gostom in jih povabili, da prisluhnejo besedam novinarke, publicistke in kolumnistke Zlatke Kraševec. Ob 10:30 nas je nagovorila z razmišljanjem ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije.
Svojemu razmišljanju je dala naslov: Drugačno pesem zapojmo, veselejšo! Spregovorila je o enotnosti v času osamosvajanja in današnji refleksiji. Opozorila je, da se nacionalna zavest izgublja, stopnja rodnosti je nizka. Da več kot narodnost in kultura veljata svetovljanstvo in multikulturnost. Pravi, da »kljub temu zbujajo upanje tudi prireditve podobne današnji, saj kažejo, da nas ne globalizacija ne digitalizacija nista do kraja posrkali vase, temveč se želimo srečati tudi v živo in nam zato ni težko priti od blizu in od daleč.«
Po njenem predavanju smo se udeležili svete maše v cerkvici na Sv. Višarjah. Zbralo se je toliko romarjev, da se je cerkev hitro napolnila do vseh kotičkov in so romarji obstali tudi pred vrati in okoli romarske cerkvice ter prislunili besedam škofa msgr. Alojzija Cvikla, ki je skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval slovesno sveto mašo.
Nadškof se je v nagovoru ustavil ob božji besedi in spregovoril o čuječnosti – da odkrivamo, spoznavamo in presojamo dogodke, ko Gospod prihaja k nam. Poudaril je, da v času, ko mnogi vere ne doživljajo kot vrednoto, potrebujemo močne trenutke, kot je bil ta, ob Romanju treh Slovenij, ko doživimo bližino Boga, njegovo dobroto, ljubezen in usmiljenje. Spodbudil je k iskanju skupnega dobrega, k zahvali za samostojno Slovenijo in k priprošnji Mariji vseh tistih, ki so se zanjo žrtvovali in tudi darovali svoja življenja.
Po zaključku svete maše se je pričel še kratek kulturni program na ploščadi za cerkvijo z oktetom Deseti brat, ki je zapel nekaj prelepih domovinskih pesmi. Nekaj udeležencev Višarskih dnevov je program popestrilo z recitacijami, naše druženje pa smo zaključili s prigizkom. Ob koncu dogodka smo pospravili Ehrilchov dom in se polni bogatih vtisov in zbujene narodne zavesti vrnili v dolino ter z avtobusom odpeljali proti Ljubljani.
Ob vseh besedah, ki smo jih danes slišali in izrekli, smo se udeleženci Višarskih dnevov spomnili tudi dr. Lamberta Ehrilcha, ki je redno hodil na Sv. Višarje. S svojo vizijo samostojne Slovenije je navdihoval številne slovenske romarje, naj ostanejo zvesti veri in narodu. Že leta 1933 je nagovoril z besedami: »... Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži kakor Sv. Višarje. [...] To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gopodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali na severu na vzhodu ali na zahodu ...«
