Objavljeno: 08.05.2014

Predan Bogu in rojakom

Nemogoče je razmišljati o Slovencih v Clevelandu, ne da bi takoj pomislili na veliko vlogo dveh priljubljenih duhovnikov: Jožeta Božnarja pri sv. Vidu in Janeza Kumšeta pri Mariji Vnebovzeti.

Besedilo je pripravil Edi Gobec za tednik Družina.

Marsikoga pa je pred dnevi vendar presenetila radijska novica, da je svetovidski župnik Jože Božnar dopolnil že 70 let. Končno še ni tako zelo dolgo, kar je na romanju v Santiago prehodil 500 milj ali več kot 800 kilometrov! Ko ga gledamo nasmejanega in mladostnega, se zdi mnogo mlajši. Toda koledar vendar pokaže, da je bil rojen 19. marca 1944 na Pristavi pri Polhovem Gradcu očetu Milku in materi Mariji, roj. Glavič. Bil je tretji od štirih otrok. Oče Milko se je leta 1945 pred komunističnim nasiljem umaknil v Avstrijo, leta 1949 pa se je izselil v rudarsko naselbino Timmins v Kanado. Jože je v Polhovem Gradcu preživel otroška leta in končal tri razrede osnovne šole, potem pa se je z družino preselil k očetu. Tam je končal osnovno in srednjo šolo. Leta 1963 se je vpisal na St. Augustine College v Torontu. Na vabilo mons. Louisa Baznika je nadaljeval študij na univerzi John Carroll v Clevelandu, kjer je diplomiral iz zgodovine. Leta 1966 je začel s študijem teologije na St. Mary’s Seminary v Clevelandu. 30. maja 1970 je bil posvečen v duhovnika, že naslednji dan pa je pel novo mašo v cerkvi Čudodelne svetinje v Torontu. Nato je bil dve leti kaplan v fari sv. Felicite v Richmond Heights, konec junija 1972 pa ga je škof postavil za župnika sodelavca v pretežno slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu, kjer je deloval skupaj z župnikom Edwardom Pevcem, ki je pozneje postal clevelandski pomožni škof. 24. maja 1979 je bil komaj 35-leten nameščen kot župnik te največje slovenske fare v Ameriki.

V pomoč je dobil kaplana, novomašnika Janeza Kumšeta, vnuka slovenskih in slovaških priseljencev iz bližnjega mesteca Barbertona. Skupaj sta se vrgla na delo. Obema je uspelo! V župniji danes deluje dolga vrsta vnetih verskih, vzgojnih, kulturnih in dobrodelnih društev in skupin, ki pod spretnim vodstvom župnika Božnarja in njegovih zvestih sodelavcev ohranjajo in bogatijo župnijsko občestvo. Je vreden naslednik petih dušnih pastirjev, ki so delovali pred njim, od ustanovitelja Vida Hribarja, ki je od leta 1893 14 let oral ledino. Vsak je pustil na fari ne le duhovni, ampak tudi kak zlahka opazni zunanji pečat. Tako je župnik Božnar ob pomoči številnih prostovoljcev, npr. tovarnarja in filantropa Pavleta Koširja, zgradil veliko, odlično zasnovano zgradbo s stanovanji za starejše družine in posameznike, znano pod imenom St. Vitus Village (Vas sv. Vida) s kapelo, slovensko pisarno in sobami za sestanke in majhnim parkom z vrtički, vse le nekaj korakov od mogočne svetovidske cerkve.

Pred proslavitvijo stoletnice fare je župnik Jože Božnar poskrbel za temeljito notranjo prenovo svetišča, kjer je ob prostovoljcih in najetih mojstrih prekmurski slikar Štefan Hauko dal svetišču s svojimi freskami na stropih in stenah krasno novo podobo. 24. maja 1994 je bila blagoslovljena prisrčno domača in lepa stranska kapela Marije Pomagaj, da ne omenjamo prenovljenih orgel in obnove cerkvene zunanjosti, zlasti strehe, parkirišč in številnih drugih izboljšav. Pri vsem oba slovenska župnika zgledno skrbita za stanovalce v Slovenskem domu za ostarele in po drugih zavodih in prinašata tolažbo bolnikom v nič koliko bolnišnicah ali na njih domovih, ne le faranom, ampak vsem, ki si želijo takih obiskov. Vsa njuna dobra dela pozna in bo nagradil le ljubi Bog. Župniku iz srca želimo še mnogo zdravih, blagoslovljenih in plodnih let.