Objavljeno: 21.06.2013

Nagovor poslanca Draga Korena

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava,
polje, vinograd, gora, morje,
ruda, kupčija tebe rede.
Za uk si prebrisane glave,
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča, um ti je dan,
našel jo boš, ak nisi zaspan.

S temi besedami je pred mnogimi leti Valentin Vodnik skušal predramiti Slovence s svojo pesmijo Dramilo. Vas, dragi romarji, danes ni treba dramiti. Gotovo ste morali zgodaj vstati, da ste prihiteli od vsepovsod k Mariji, sem na Višarje. Pa vendar sem vas pozdravil prav s temi Vodnikovimi besedami zato, da se spomnimo s kakšnim bogastvom in lepotami smo obdarjeni. Obdarjeni smo, ne le z naravnimi lepotami, ampak še bolj drug z drugim. Skupaj smo prišli iz treh Slovenij, da se srečamo kot ena družina. Kajti slovenski narod je in mora biti ena velika družina. Čeprav nismo vedno tesno skupaj, čeprav nas ločujejo meje, čeprav smo raztreseni po vsem svetu, nas povezuje isti jezik, kultura, zgodovina.

Izhajamo iz istih korenin, smo kot eno drevo, ki ima bogato krošnjo sestavljeno iz različnih vej in listov. Vsak je pomemben in vsak prispeva k bogastvu in lepoti skupnega drevesa. Tako tisti, ki ste želeli v svet, ker vam je bil ta košček zemlje pretesen, kos kruha premajhen, obzorje preozko in tisti, ki ste morali v tujino, da ste preživeli. Tudi vsi vi, ki vas je zgodovina s svojimi mejami postavila na drugo stran in vsi, ki smo znotraj meja države Slovenije, se srečujemo leto za letom kot otroci pri svoji materi. Povejmo si vse, kar smo lepega in težkega doživeli, kaj nas teži in kaj razveseljuje. Drug drugemu dajmo ognja moči, poguma in vere. Za rast našega drevesa slovenstva smo odgovorni vsi, vsak po svojih močeh. Nihče ne sme rezati vej in oblikovati krošnje po svoji meri, ampak moramo skupaj ustvarjati in vzdrževati pogoje za zdravo rast. Drevo lahko raste v vsej polnosti le v svobodnem prostoru in če ima dovolj hrane. Ta hrana je poleg materialnih dobrin in ustreznih zakonov tudi veselje in volja do življenja, zvestoba, marljivost, poštenje, nesebičnost, …, dobrine, ki so jih naši predniki tako cenili. Pri Mariji, kamor smo danes priromali, se vprašajmo, koliko si za vse to še prizadevamo.

Če želimo sodelovati pri politiki države ni dovolj le volilna pravica, ampak moramo tudi oditi na volitve. Če želimo izboljšati razmere, je premalo le kritizirati, ampak moramo imeti svoje boljše predloge, ki smo jih pripravljeni uresničiti. Če želimo še ostati na tem svetu, moramo biti bolj odprti za življenje in sprejeti v družine več otrok. Pomagajmo si, tako kot je bilo vedno v zgodovini, in dajmo drug drugemu tisto, kar ima vsak najboljšega. Slovenci v matični domovini ob vas, ki ste v tujini ali na drugi strani meje, čutimo vašo močno ljubezen do slovenskega jezika in domovine. Ta ljubezen vam omogoča, da ohranjate slovenski jezik in kulturo, nam pa naj pomaga, da bi se bolj zavedali bogastva, ki ga imamo v svojem jeziku, kulturi in državi.

Ko bi se med seboj bolje poznali, bi se zavedali, kakšno bogastvo smo drug drugemu! Zato se spoznavajmo, povezujmo in dopolnjujmo se, bodimo ponosni drug na drugega, ne glede na to, kje kdo prebiva. Vsi vi, ki živite v tujini, pa se pogosto vračajte domov in si v Sloveniji naberite moči in zagona, da boste še naprej ponosni Slovenci. Tudi to današnje romanje in srečanje naj nam da nove energije in moči za vsakdanje življenje, da bomo vsak v svojem okolju izžarevali to energijo in na ta način pomagali vsem tistim, s katerimi se srečujemo, delamo in živimo.

Srečno pot domov in veliko veselja vam želim.