Objavljeno: 25.03.2015

S ponosom in veseljem predstavili slovensko in argentinsko folkloro

V Sloveniji so od 18. do 28. februarja gostovali člani Folklorne skupine Maribor iz Argentine.

V Sloveniji so od 18. do 28. februarja gostovali člani Folklorne skupine Maribor iz Argentine. Vsi člani so potomci slovenskih izseljencev, ki so prišli v Argentino pred nekaj desetletji. Plesalci se srečujejo v slovenskem domu v Karapačaju, v severnem delu buenosaireškega predmestja. Njihov repertoar obsega od belokranjskih, prekmurskih, dolenjskih, štajerskih, ljubljanskih, koroških, porabskih do gorenjskih plesov ter plese ostalih slovenskih pokrajin. S svojim gostovanjem so želeli pokazati, da je njihova skupnost v Argentini živa in v polni meri ohranja slovensko kulturno tradicijo. Nastopili so v desetih slovenskih krajih, gostovali pa so tudi na Gornjem Seniku (Madžarska). Vtise ob njihovem nastopu v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu je strnila Ema Nartnik.

Čeprav menim, da pri nas ni ravno pogosta navada, da bi na kulturne dogodke človek prišel dovolj zgodaj, ta večer na prireditev gotovo ni nihče zamudil. Začelo se je na zelo sproščen argentinski način – z zamudo. In sploh ne želim grajati, ker se mi je zdelo prikupno argentinsko. In še med zbranimi je tako zavladalo večje pričakovanje. Kar pa me je sicer v večeru najbolj pritegnilo je bil žar plesalcev. Veselje do plesa, ki so ga izžarevali obrazi. Občudujem, da člani skupine, katerih starost ima velik razpon, deluje tako enotno. Mlajši delujejo odločno in zrelo, odrasli zelo vitalno. V veselje mi je videti tudi to, da nekdo s takim veseljem in ponosom predstavlja slovensko kulturno dediščino. Še posebej zato, ker ga od Slovenije loči več kot 10.000 kilometrov. Večer je bil živ zaradi drugačne predstavitve plesov. Seveda se splet štajerskih ali splet gorenjskih plesov koreografsko v svojem bistvu ne razlikuje od poustvarjanja naših slovenskih folklornih skupin, vendar je bil nastop Folklorne skupine Maribor drugačen. Naši rojaki v Argentini imajo tudi argentinski karakter; nekakšno argentinsko odprtost, ki je bila močno vidna v bolj sproščeni in samozavestni igri na odru. Še posebej zabavno je bilo videti moški del; o morebitni moški togosti in zadržanosti na odru ni bilo ne duha ne sluha. Z nošenjem polnega kozarca na glavi, sta dva spretna plesalca poskrbela tudi za spektakularnost. Zelo lepo so v večer vpletli tudi domače izvajalce: Ženski pevski zbor Danica, ki se mu je pri zimzeleni pesmi Dan ljubezni pridružila kar vsa dvorana, Moški pevski zbor TD Briše in seveda Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec, ki je predstavila ljudske plese iz domačega Šentjošta.
Za piko na i so naši gostje dodali še argentinsko folkloro. Če si plesalec in imaš rad plesno, torej ritmično glasbo, ti bo argentinska glasba in ples v užitek. Všeč so mi slovenski plesi, ker so zelo družabni, v argentinskih pa občudujem temperamentnost in strast, ki jo izražajo. Glasba ima veliko bolj podarjen ritmičen delež in zato človeka, kljub nepoznavanju kar zasrbijo pete.
Menim, da so bili ljudje zadovoljni. Gostje so nam pripravili iskreno in dobro predstavo. Morda je k domačnosti predstave, prispevalo tudi sodelovanje ene izmed krajank, ki je tudi sama argentinska Slovenka in jo vežejo na Buenos Aires poseben vezi. Še posebej pa skupna ljubezen naših gostov in glavnega organizatorja Polhograjske folklorne skupine Grof Blagaj do plesnega izročila.