Objavljeno: 10.01.2014

Nedelja Slovencev po svetu 2013

Ob Nedelji Slovencev po svetu želimo Slovence v domovini spodbuditi k razmisleku o številnih rojakih, ki živijo po svetu ter hkrati okrepiti tudi slovensko zavest v slovenskih skupnostih po svetu.

Papež Benedikt XVI je v pismu za dan migranta 2013 zapisal, da je migracija romanje vere in upanja. Povzema pastoralno konstitucijo II. Vatikanskega koncila 'Veselje in upanje', da »Cerkev hodi v celoti skupno pot s človeštvom«. Spominja na besede Pavla VI, ki je poudaril izkušnjo Cerkve »v vsem, kar zadeva človeka«. Navaja pa tudi blaženega Janeza Pavla II, ki je dejal, da »je človek prva pot, ki ga mora iti Cerkev pri uresničevanju svojega poslanstva, ... to je pot, ki jo je najprej hodil Jezus Kristus sam.«

V pismu pravi, da ima pred očmi milijone mož in žena, ki se danes preseljujejo. Dejansko migracijski tokovi zajemajo pretresljivo veliko množico ljudi. Milijoni iščejo rešitev v migraciji zaradi socialnih, gospodarskih, političnih, kulturnih in verskih problemov. Vse to postavlja dramatične izzive državam, narodom, manjšinam in celotni mednarodni skupnosti.

Slovenskemu narodu in Cerkvi v njem se ne godi drugače. Ob srečanju z množičnim odhajanjem mladih izobražencev iz domovine, ki se stopnjuje v vseh pogledih v zaskrbljujoče odstotke, se lahko le bolj zavemo o enkratni dragocenosti posameznika za narodno skupnost. Cerkev ima nalogo, da svoje poslanstvo opravi v duhu izjav papežev, ki so se intenzivno ukvarjali z vprašanji, kako evangelij ponuditi 'na vseh cestah sveta', kjer se nahaja človek. V tem ima Cerkev na Slovenskem nekaj izkušenj, ki pa jih mora danes opraviti z novim ognjem in sredstvi v duhu nove evangelizacije. Papež Frančišek je neposreden: Pojdite ven, med ljudi, postavite se s svojo vero mednje, pokažite jim sadove vere v Boga ljubezni z ljubeznijo do tistih, ki vas najbolj potrebujejo.

Slovenci po svetu so narodno romanje vere in upanja za Cerkev na Slovenskem. Lahko pa postane tudi romanje zapravljenih priložnosti za evangelij. Izseljenski duhovniki prosimo, da domači župniki obveščajo, kam odhajajo njihovi farani. Rafaelova družba v Ljubljani je posredniško mesto za obveščanje.

                                                                                                                                  Janez Pucelj

Fotografija je hkrati motiv za plakat, s katerim opozorjamo na izseljensko nedeljo (7. julij). Motiv prikazuje obisk rodnih krajev po dolgih desetletjih: srečanje z nekdanjim svetom, ki ga morda hranijo le še davna domačija in ta ali oni prijatelj. Avtor fotografije je Janez Žakelj, v Argentini rojen in živeč Slovenec. S plakatom vabimo tudi na Višarske dneve, ki bodo potekali od četrtka, 1. do nedelje, 4. avgusta ter na Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki bo v nedeljo, 4. avgusta.

Splošno o nedelji Slovencev po svetu

Matjaž Merljak je ob nedelji Slovencev po svetu za Radio Ognjišče povabil k pogovoru soboškega škofa Petra Štumpfa, ki je med slovenskimi škofi zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Zanimalo ga je, kateri so najbolj aktualni izzivi na tem področju in kako jih Cerkev na Slovenskem rešuje.

Kateri so najbolj aktualni izzivi pri pastorali Slovencev po svetu?

Najbolj aktualno je pomanjkanje duhovnikov. Skupnost duhovnikov po svetu se močno krči, v zadnjem času sem prejel dve odpovedi - eden zaradi starosti, drugi pa je od krajevnega škofa dobil v oskrbo še tretjo župnijo. Te dni razmišljam, kako poskrbeti, da skupnost ne bi trpela. Iz Slovenije težko odstopimo kakšnega duhovnika. Drugi izziv pa je, kako se vključit v integracijo drugih narodov, kjer živijo Slovenci. Škofe se izogibajo asimilaciji.

Ali se je sedanja struktura slovenske Cerkve v izseljenstvu sposobna soočiti s temi izzivi?

Težave so, ker so duhovniki vse starejši in vse manj jih je, zato škofje tudi osebno obiščemo skupnosti in jim dajemo poguma in vabimo ljudi, da molijo in vzgajajo k duhovnim poklicem. V Argentini je proces uspešen, a še ne zadosten. Drugje je tega manj.

Kako ji lahko pomagajo minule izkušnje?

Predvsem v tem, da se zavedamo, kako so bili izseljenski duhovniki močni možje, vere, kulture in pripadnosti slovenstvu. Tega se zavedajo tudi sedanji duhovniki in so duhovniki z žarom in to cenijo tudi krajevni škofje.

Kje vidite izvire moči in sredstev za soočanje z 'novo evangelizacijo' obstoječih in novih izseljencev?

Škofje se zavedamo težav in zato se pogovarjamo, da bomo morali s pastoralo okrepiti evropske metropole in tja poslat duhovnike, ki bi od tam pokrivali določena področja. V metropole se namreč priseljujejo mlade družine zaradi gospodarskih, znanstvenih, kulturnih ali diplomatskih razlogov za krajši ali daljši čas. Nevarnost je, da izgubijo vero, zato je to spremljanje zelo pomembno.

Kako naj po župnijah obeležujemo nedeljo Slovencev po svetu?

Priporočam molitveno uro pred Najsvetejšim za ljudi, ki so v izseljenstvu, prošnjo pri sveti maši za rojake, da se koga povabi za pričevanje in pogovor, lahko se organizira okrogla miza ter da bi po dekanijah imeli referenta za izseljence.

Kako kot škof odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu ohranjate stik z njimi in tudi z duhovniki, ki jih spremljajo?

Če se le da, se dvakrat letno udeležim pastoralne konference duhovnikov. Poskušam vsaj za kakšen dan obiskati skupnosti v Evropi, jeseni se bom udeležil 50 letnice župnije Hamilton v Kanadi in Baragovih dnevov, novembra pa odhajam v Argentino, kjer bom podelil zakrament svete birme.