Rafaelova družba
Domov > Redne dejavnosti > Ekskurzije
Sobota, 24 Februar 2024

Objavljeno: 20.01.2023

Predstavitev družabnih iger Slovensko zamejstvo in Slovenija


V začetku decembra sem v svoj poštni nabiralnik prejela sporočilo Rafaelove družbe. To je bilo vabilo na predstavitev štirih družabnih iger »Slovensko zamejstvo in Slovenija«. Naslov iger me je takoj pritegnil, ne le zato, ker sem se razmeroma pred kratkim preselila v Slovenijo in ob vsaki priložnosti izvem kaj novega o tej državi, temveč tudi zato, ker sem del velike skupnosti Slovencev, ki živijo (ali so živeli, kot v mojem primeru) zunaj meja te čudovite države.

 

Zato sem se v sredo, 14. decembra, ob 18. uri odpravila v galerijo Družina, da bi videla, za kaj gre pri teh družabnih igrah.

 

V toplo osvetljeni sobi je bilo šest miz, na sredini vsake pa še vedno zaprta škatla z igrami »Slovensko zamejstvo in Slovenija« v znak dobrodošlice in povabila k igri. Na drugem koncu galerije, za glavno mizo, je sedelo pet članov širše ekipe avtorjev, ki so skrbeli za vsebino in obliko iger: Nika Pfeifer, Mojca Tomažič, Tina Šlajpah, Eva Lebar in Damjana Kern Andoljšek. Pogovor z njimi je vodil Matjaž Merljak s svojim edinstvenim radijskim glasom.

 

V galeriji je bilo prisotnih več kot 50 ljudi: od starejših do mladih in nekaj otrok. Še ena ne nepomembna podrobnost: prisotni so bili celo dojenčki. Zanimivo je, da se je zbrala tako široka paleta ljudi, kar kaže na prilagodljivost in obseg, ki ga ima lahko ta namizna igra. Kot so poudarili sami ustvarjalci igre, gre za zabavo, ki jo je mogoče uporabljati v družini, med prijatelji, pa tudi v šolskem okolju. Komplet iger namreč odlikuje prilagodljivost in raznolikost vsebine.

 

Med predstavitvijo so avtorice povedale nekaj podrobnosti o celotnem procesu razmišljanja, ustvarjanja in oblikovanja igre. Že na začetku so poudarile, da je kljub temu, da je vse skupaj v eni sami škatli prijetne modre in bele barve, v njej na voljo več kot ena možnost igranja. Natančneje, združuje štiri igre z raznoliko in skrbno pripravljeno vsebino.

 

Avtorice so delile tudi podrobnosti, zaplete in izzive, na katere so naleteli na poti, ki se je začela oblikovati leta 2018. Komentirale so na primer težave, s katerimi so se srečali pri izbiri mer za zemljevid (da, igra vsebuje tablo z zemljevidom), saj ta ne vključuje le meja Slovenije kot države, temveč tudi obmejna območja, kjer živijo številne slovenske skupnosti.

 

Poleg vseh zapletov ne smemo pozabiti na pandemijo, ki nas je prizadela po vsem svetu in je močno vplivala tudi na celoten proces ustvarjanja. Določanje velikosti ilustracij, dogovarjanje o besedilih na kartah, o obliki črk in desetinah drugih podrobnosti ni tako preprosto, še manj pa, če vse poteka prek zaslona. Vendar to ni ustavilo ali zmanjšalo navdušenja članov ekipe, ki so kljub težavam nadaljevali s projektom.

 

Drugo pomembno dejstvo (skoraj bi lahko rekli, da je bilo najpomembnejši del procesa) je bilo testiranje iger. Zato so jo člani ekipe strokovnjakov igrali in testirali, delili pa so jo tudi z drugimi znanci, skupinami prijateljev in jo celo testirali v več šolah in z različnimi skupinami učencev. V tem delu procesa so dobili zelo pomembne in dragocene povratne informacije, saj so lahko pridobili mnenja drugih ljudi in različne poglede na svoje delo.

 

Kot anekdoto so povedali tudi, da je ta igra praktično deveti otrok skupine, saj se je med celotnim procesom rodilo osem otrok. To je jasen dokaz truda in predanosti vseh sodelujočih, da so se rodile te igre oziroma ta deveti otrok.

 

In še ena bistvena podrobnost! Srečanje je potekalo v prijetnem in toplem vzdušju zato pa je bil zaslužen tudi kvartet nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije, ki nas je navdušil s svojimi glasovi in odličnim nastopom.

 

Se spomnite škatel, ki so bile strateško postavljene na sredino vsake mize v dvorani? Predstavitev se je zaključila s prisrčnim povabilom vsem prisotnim, da se igrajo in preizkusijo vsaj eno od iger: Ugani, kaj; Ugani, kje; Ugani, kako in Ugani, kdaj. Štiri možnosti nas popeljejo na didaktično potovanje po slovenski geografiji, jeziku in zgodovini.

 

Po skoraj polurni igri (moram priznati, da se mi je igra z narečji zdela še posebej zabavna in dinamična) smo bili vsi prisotni povabljeni na skupni prigrizek, kar je bila odlična priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo vtisov o tej igri: pomemben prispevek k poglobljenemu poznavanju Slovenije in njenih meja z didaktičnega in igrivega vidika.

 

Ana M. Porcelo Žakelj

 

Posnetek večera si lahko pogledate tukaj.

 

Kratek povzetek dogodka pa tukaj.