Rafaelova družba
Domov > Napovednik
Nedelja, 21 Oktober 2018

Objavljeno: 18.05.2014

Pri prodoru na tuje trge se spomnite tudi na Slovence po svetu

Poslovni imenik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu



Slovenci po svetu, ki se ukvarjajo s poslom, so željni povezovanja z domovino


V tujini so razkropljeni številni Slovenci, ki so se izselili ali pa so potomci nekdanjih izseljencev. Številni se ukvarjajo s poslom in eden izmed kanalov, kako navezati stike z njimi, je tudi poslovni imenik, ki ga gradi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS).
Radi imamo nekoliko romantično predstavo, da si številni izseljenci želijo stikov z domovino in tudi poslovnega sodelovanja. »V evforičnih časih po osamosvojitvi so številni med njimi res poskušali vlagati v novonastalo državo, a številni niso vztrajali. Marsikoga so odvrnile prezapletena birokracija, korupcija in plačilna nedisciplina, pa tudi razočaranje, saj jih Slovenija ni pričakala s tako odprtimi rokami, kot bi si kdo želel. Začetna nostalgična dobrovoljnost glede poslovanja z matično državo zato še danes pogosto hitro izpuhti,« iskreno pove Zvone Žigon, sekretar na USZS.

 


Maruša zadovoljen z odzivom podjetij
Da k sreči ni vedno tako, kažejo izkušnje Gašperja Maruše, ki že pet let živi na Nizozemskem in je solastnik podjetja za mednarodno trgovino s prehrano. Sodeluje tudi s slovenskimi podjetji; izdelke z vsega sveta izvažajo v Slovenijo, iz nje pa uvažajo na Nizozemsko. »Posle smo začeli z lastnimi stiki in znanimi strankami, pozneje pa so se ti razvili predvsem prek priporočil. Ker opravljamo zelo malo 'hladnih klicev', so nam bila povsod odprta vrata. Rekel bi celo, da so slovenski podjetniki zelo odprti in pripravljeni sodelovati, tako da negativnih izkušenj nimamo,« je povedal Maruša. Prepričan je, da bi lahko sodelovanje še razširili, zelo jih zanimajo tudi najrazličnejše pobude za povezovanje in promocijo, tako od zasebnikov kot tudi javne sfere. »Največja težava je, da nas morebitni partnerji ne poznajo,« pravi Maruša.

 

Samo kontaktni podatki ne zadoščajo
Davor Špoljarič, industrijski oblikovalec, ki že več kot tri desetletja živi in dela na Finskem, poudarja, da si iskreno želi pomagati slovenskim podjetjem pri prodoru v to državo. »Vsakršno sodelovanje je odvisno od tega, kako resno to nekdo vzame in koliko je v to pripravljen vložiti. 'Pošljite mi nekaj kontaktov iz Finske' - to preprosto ni dovolj!« na srce polaga Špoljarič, ki ima v Helsinkih svoj studio za industrijsko oblikovanje.
Leta 2011 so skupaj s petimi Slovenci, živečimi na Finskem, ustanovili poslovni klub (SLO-HUB), ki mu je Špoljarič predsedoval prvo leto. Po letu dni se je sodelovanju v klubu odpovedal zaradi nesoglasij med člani in tudi zato, ker so podjetniki iz Slovenije pričakovali, da bo vse uredil namesto njih. Nekoliko je tudi razočaran nad razmerami v Sloveniji in materialistično miselnostjo med državljani. Tudi slovenske ustanove, ki pomagajo podjetjem, denimo JAPTI, se mu niso zdele dovolj kooperativne. »Pošiljali so me z ene spletne strani na drugo, nihče tudi ni bil za nič odgovoren. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije se mi zdi, kljub številnim dogodkom, ki jih organizira, preveč sterilna,« je povedal.
Špoljarič pravi, da Finci ne vedo veliko o Sloveniji in da tudi afera s Patrio ni izboljšala njihovih predstav. Vidijo jo kot Slovaško, Poljsko ali Češko, kjer so storitve in delovna sila poceni, a to je vse. »Sam sem imel srečno roko pri iskanju poslovnih stikov in že nekaj let sodelujem s tremi slovenskimi podjetji -to so Atech Electronics, Gipo in Enoop. Z ženo pomagava tudi pri uvozu in trženju vin iz kleti Zaloščan De Adami, čeprav trenutno še v omejenem obsegu, saj je to zaradi finskega državnega monopola nad alkoholom precej oteženo. Mojemu vabilu, še v okviru SLO-HUB, se je poleg njih odzvalo tudi podjetje Seaway, ki ima zdaj na Finskem predstavništvo. Nekaj podjetij, predvsem prehrambnih, ki so se predstavila, ni bilo uspešnih, saj njihovi izdelki niso ustrezali finskemu trgu in navadam, podjetja pa so tudi premalo vložila v promocijo,« pojasnjuje Špoljarič. Trenutno podjetjem pomaga brezplačno, a če se bo to v prihodnje začelo razvijati, pričakuje kompenzacijo vsaj za čas, ki ga porabi za določeno podjetje, saj je njegovo glavno delo oblikovanje.

 

Cena je na Islandiji kraljica
»Pri svojem delu sodelujem s Slovenci, največ v turizmu, v preteklosti pa tudi na tekstilnem in prehrambnem področju,« je povedal Andres Zoran Ivanovič, ki živi v Reykjaviku na Islandiji. Tukajšnji trg je zelo majhen, porabniki pa neradi kupujejo dražje izdelke. »Nemalokrat so slovenska podjetja v tujino hotela izvažati po slovenskih drobnoprodajnih cenah in prav cena je pogosto prva ovira pri slovenskem izvozu oziroma uvozu v tujino,« je prepričan Ivanovič. Previsoke cene so tudi razlog, da island¬ski turisti ne obiskujejo Slovenije. »Nihče nad državo ni razočaran, se jim pa zdi predraga. V zadnjih letih so pogostejša nekajdnevna potovanja, z obiskom nekaj turističnih biserov, vendar od takšnega turista Slovenija nima veliko,« je prepričan sogovornik.
S Slovenijo Ivanovič posluje kot izvoznik kozmetičnih izdelkov islandskega podjetja Sif Cosmetics, prodaja linijo izdelkov Bioeffect. »Slovenskih izdelkov pri nas ni veliko, izjeme so blagovne znamke Droga in Eta ter še nekaj drugih, tudi pasovi za ure znamke Kuki se na Islandiji dobro prodajajo. Za nekatere izdelke, tudi za vina, je treba ubrati drugačne poti. Nekaj islandskih podjetij je sicer že zastopalo slovenske vinarje, vendar se ta za prodajo niso nič trudila. »Še najbolj si je prizadeval zastopnik vipavskega roseja, a zaman, saj Islandci roseja sploh ne pijejo,« pravi Ivanovič.
Meni tudi, da država ni naredila nič za prepoznavnost Slovenije, ki jo Islandci še vedno dojemajo kot deželo »tam nekje«. »Kako naj kupec verjame slovenskemu izdelku, če niti ne ve, od kod izvira. Pogrešam celostno predstavitev Slovenije pri nas; v zadnjih 25 letih se je takšno srečanje zgodilo le enkrat,« pravi sogovornik.
Pravi, da je, ko se pogovarja s slovenskimi poslovneži, pogosto vesel, da ne posluje v tak¬šnem okolju kot ti - birokracija, inšpekcijske službe in slaba plačilna disciplina so glavne ovire. »Pri nas večino stvari lahko urediš po telefonu. Inšpekcije seveda so, tudi policija opravlja svoje delo, vendar najpogosteje le opozarjajo in ne kaznujejo za vsako ceno,« pojasnjuje Ivanovič.

 

Poslovni imenik Slovencev po svetu
Med aktivnostmi USZS je poleg šolstva, jezika, kulture, športa in drugih dejavnosti v zadnjih nekaj letih tudi navezovanje gospodarskih stikov. V ta namen so se lotili izdelave poslovnega imenika, v katerem je trenutno že skoraj 300 naslovov slovenskih podjetnikov iz številnih držav sveta.
Pri tem so jih presenetili zelo različni odzivi, saj so denimo iz oddaljenih ZDA prejeli razmeroma veliko, iz veliko bližnjih Nemčije in Avstrije pa malo kontaktnih podatkov. »Čeprav ima Slovenska gospodarska zveza v Celovcu nekaj sto članov, pa se zdi, da velike želje po poslovanju s Slovenijo nimajo. Razlog za to je morda v tem, da niso vajeni ali pa imajo še vedno miselne ovire v glavah,« razmišlja Žigon.

 

Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva
Kakovostni poslovni stiki so vredni suhega zlata, zato je dobrodošla vsakršna spodbuda, ki lahko privede do poslovnega sodelovanja. USZS tako med drugim organizira poslovne konference, namenjene mednarodnemu povezovanju lokalnega podjetništva. Kljub imenu na konference povabijo tudi goste iz oddaljenejših regij; tako so na ptujsko konferenco povabili tudi podjetnike in predstavnike ustanov iz Nemčije in Avstrije.
Peta po vrsti je pred kratkim potekala v Kopru. Na posvetu so se slovenski podjetniki, predvsem iz primorske in obalno¬kraške regije, srečali s poslovnim ustanovami večinoma iz severne Italije, tudi iz Milana. Udeležencev konference je bilo več kot sto in vsaj polovica od teh je bila podjetnikov iz obeh držav, ki so se zapletli v neformalne pogovore. Navzoči so bili tudi predstavniki slovenskih gospodarskih ustanov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije.
»S svojimi kontakti v tujini lahko pripomoremo k temu, da povežemo podjetnike, našim pa hkrati odpremo nov horizont, saj ne razmišljajo o Slovencih prek meje, ampak o Italijanih in Avstrijcih, čeprav gre za poslovneže, ki so jim blizu tako slovenski jezik kot poslovna kultura, svoje pa morda lahko naredi tudi občutek pripadnosti,« razlaga sogovornik.

 

Nekatera izseljenska društva tudi poslovni klubi
Koliko take pobude obrodijo sadove, je težko reči. »Ker nismo gospodarska zbornica ali ministrstvo za gospodarstvo, so rezultati naših prizadevanj zelo težko merljivi. Zame je merilo uspeha število udeležencev naših konferenc in da mi povejo, da jim je dogodek koristil. Podatkov o tem, koliko poslov se po tem dejansko sklene, nimamo, ponudimo lahko le možnost srečanja,« pravi sogovornik. Slovenski podjetniki po svetu namreč USZS niso zavezani svojih dejavnosti prijavljati, v slovenska izseljenska društva se navadno ne vključujejo in le redki imajo stike z ambasadami, tako da jih je težko sploh identificirati, se je o razmerah razgovoril Žigon.
Po svetu so številna slovenska izseljenska društva, a ker so različno ciljno usmerjena - nekatera se denimo posvečajo izključno kulturi -, se je dobro na ambasadi ali konzulatu pozanimati, kam in na koga se lahko obrnemo, svetuje Žigon. Nekatera društva namreč delujejo tudi kot poslovni klubi. Sam je v Clevelandu, kjer živi številna slovenska skupnost, še v času službovanja kot generalni konzul ustanovil neformalno združenje, ki je nato preseglo svoje okvire in so se pod pristojnostjo konzulata nato začeli izseljenci povezovati tudi poslovno, v obliki Slovensko-ameriškega poslovnega združenja (Slovenian-American Business Association).

Stela Mihajlović
Vir: Finance
 

Napovednik
Vabilo na recital Krst pri Savici
Vabilo na odprtje razstave Rojstvo novih domovin v Črnomlju
Vabilo na otvoritev razstave arhivskih fotografij v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični
Vabilo na praznovanje velikega šmarna na Repentaboru
Vabilo na odprtje razstave arhivskih fotografij na Raki
Izseljenski večer s triom Volk Folk
Nastopi slovenskih maturantov iz Argentine (Rast XLVII)
30. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Višarski dnevi mladih na začetku avgusta
Vabilo na prvi Vtis
24-urna molitvena veriga za domovino
Dobrodošli doma 2018
Vabilo na otvoritev razstave arhivskih fotografij v Škocjanu
Vabilo na odprtje razstave ob 70-letnici izhajanja časopisov, revij in knjig slovenskih beguncev po svetu
Vabilo na Čukčevo soboto
Vabilo na predavanje dr. Valentinčiča o Slovencih v Avstraliji
Vabilo na odprtje razstave arhivskih fotografij v Žužemberku
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
Predstavitev dokumentarnega filma Samo idealisti
Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem
12. Ribniški pasijon: Bodite pogumni!
Vabilo na odprtje razstave arhivskih fotografij v Dolenjskih Toplicah
Koroška poje 2018
Vabilo na odprtje razstave Rojstvo novih domovin v Gorici
Vabilo na pesniško glasbeni večer
Višarski dnevi mladih v marcu
Vabilo na otvoritev razstave v Šentrupertu
Zimski Višarski dnevi mladih
Vabilo na odprtje razstave v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto
Odprtje razstave Rojstvo novih domovin in drugi spremljevalni dogodki
Ekskurzija Po poteh nekdanjih kočevarskih vasi
Vabilo na otvoritev razstave v Brežicah
Poslovil se je Viljem Černo
Vabilo na odprtje razstave v Prečni
Mladifest v Medžugorju
Dobrodošli doma 2017
Romanje treh Slovenij
Višarski dnevi mladih v avgustu
Prvi višarski dnevi za srednješolce
Vabilo na otvoritev razstave v Šmarjeti
Učna ura na Škofijski gimnaziji Vipava
Vabilo na odprtje razstave v Župniji Ljubljana Polje
Vabilo na slovesnost ob Lipi sprave
Otvoritev razstave pri Sv. Gregorju
Predstavitev knjige slovenskega filozofa dr. Milana Komarja
Predavanje Martina Sušnika: Participacija, metafizična konstanta
Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
11. Ribniški pasijon: Bodite pogumni!
Ekskurzija v Medmurje in Zagreb
Izseljenski večer z argentinskim Slovencem
Zimski Višarski dnevi mladih
Koroška poje 2017
Predavanje ob odprtju razstave na gradu Snežnik
Koroška in Primorska pojeta 2017
Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem
Predstavitev knjige spominov Pavleta Borštnika
Učna ura za dijake v Novi Gorici
Odprtje razstave v Antonovem domu na Viču
Otvoritev razstave v Kopru
Zimski Višarski dnevi mladih
Odprtje razstave v Trstu
Recitali sakralnih pesmi Luke Debevca Mayerja
Fatimska Marija v Sloveniji
Za mojo Slovenijo
Otvoritev razstave v Postojni
Predavanje ob razstavi v Ajdovščini
Pridi tudi ti!
Višarski dnevi mladih v avgustu 2016
Zakonca Starman bosta prejela Ehrlichovo priznanje
Mednarodna konferenca Povezujmo
V Benečijo ob 40. obletnici potresa
Predavanje in razstava arhivskih fotografij na Rakeku
Dobrodošli doma 2016
Molitev in post za domovino
25-letnica slovenskih maš v Zagrebu
Gostovanje Folklorne skupine Mladika iz San Justa
Spominska maša v Vetrinju
Ne čakaj na maj, pomagaj zdaj!
Razstava na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani
Burka o jezičnem dohtarju
Zamejski večer z mladimi iz Benečije
10. Ribniški pasijon 2016: Prišel sem zate
»So slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi še žive?«
Pričevanjski večer z zakoncema Starman
Predavanje
Višarski dnevi mladih v marcu 2016
Odprtje razstave v Finžgarjevi galeriji (Trnovo)
Dan emigranta
Višarski dnevi mladih
Božični koncert v Pavlovi hiši
Brezpravje »v imenu ljudstva«
Antigona
Predavanje ob razstavi arhivskih fotografij
Spominski dan v Rovtah
Višarski dnevi mladih
27. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Spominska slovesnost v Rovtah
K Bogu pred oltar
Dobrodošli doma 2015
Razstava Tržaško knjižno središče
Srečanje pod lipami s Tonetom Mizeritom
XV. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Srečanje s kulturno dediščino Rateč
Po poteh naših beguncev
S ponosom in veseljem predstavili slovensko in argentinsko folkloro
Revija Koroška in Primorska pojeta uspela
Primorska poje
Avstrijska državna pogodba je še vedno aktualna in pomembna
Podpora podjetjem pri vstopanju na tuje trge
Koroška poje 2015
52. Dan emigranta
Benečija
Za nami je 31. Senjam beneške pijesmi
Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva
Zlati red za zasluge je prejel Alojz Rebula
„Srečevanja – Begegnungen“
Pričevalci, Majda in Alojz Starman
Rezijani so ponosni na to, da so nekaj posebnega
Poslednji Čedermaci - Slovenski Korotan in njegovi duhovniki
Dobrodošli doma 2014, Škofja Loka
Škofja Loka
Tradicionalno romanje treh Slovenij na Svetih Višarjah
Višarski dnevi
Pričevalci
Enotno za naše pravice
Pri prodoru na tuje trge se spomnite tudi na Slovence po svetu
Slovenci v Argentini
Pismo iz Benečije
V Poljanah nad Škofjo Loko o življenju Slovencev v begunskih taboriščih
Odprtje ceste Gornji Senik - Verica-Ritkarovci
Višarski dnevi - mladi vabljeni!
Slovenci na avstrijskem Štajerskem: deasimilirana manjšina?
Razpis Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2014
Prosvetno društvo Lipa
Tersko narečje v pesmih ohranja Viljem Černo
Slovenski kmetje na Tržaškem
Prerok - vabljeni na ogled predstav
Spominski večer
XII. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu in v sosednjih državah
Angelika Mlinar, poslanka v avstrijskem parlamentu
Zasedanje slovensko - madžarske komisije v Monoštru
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
Odprtje razstave slikarke Laure Esther Antonio Bavdek
27. folklorijada v Augsburgu
9. pohod ob rapalski meji
Javni razpis za dodelitev štipendij za dodiplomski študij v RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
48. študijski dnevi Draga 2013
Romanje v Anras, vabilo
Skozi prostor in čas - Od Orinoka do Triglava
Spominsko srečanje ob 70. obletnici Vilija Steguja, 23. avgust
V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini
Sozvočje - poletna glasbena delavnica za zborovske pevke in pevce ter soliste
17. Tabor slovenskih otrok po svetu
Predstava "Prerok"
Pohod Iz Babnega Polja do Goričic
150-letnica rojstva mons. Ivana Trinka