Rafaelova družba
Domov > Novice
Petek, 10 Julij 2020

Objavljeno: 19.09.2013

Romanje v Anras


 

 

V soboto, 17. avgusta 2013, je Nova Slovenska zaveza organizirala romanje v Anras, v kraj na avstrijskem Koroškem, kjer je škof dr. Gregor Rožman preživel tri mesece svojega begunstva.

 

Iz Ljubljane smo odpotovali že zgodaj zjutraj, ob 6. uri. Peljali smo se skozi Karavanški predor, mimo Beljaka v Spittal, kjer sta nas pričakali gospa Majda Starman s hčerko Ivanko, ki sta nas vodili do Lienza in naprej ob Dravi skoraj do njenega izvira, kjer se ozka in pusta dolina ob Dravi tudi imenuje Pustertal.

 

Ustavili smo se v naselju Leisach, kjer je po vojni 11 let župnikoval dr. Jože Jagodic, ki je bil še v Ljubljani, »kancler« škofa dr. Gregorija Rožmana. Obiskali smo njegov grob. Pokopališče je napravilo name poseben vtis. Na vseh grobovih so litoželezni križi, (litoželezne križe so vlivali v Sloveniji v železarni Dvor pri Žužemberku in jih na naših pokopališčih skoraj ni več zaslediti). Pokopališče je vzorno urejeno. Tudi grob dr. Jožeta Jagodica in njegove sestre-gospodinje je bil urejen!

 

Na drugi strani Drave je vas Amlach, kjer je na pokopališču grob begunskega duhovnika dr. Franca Mihelčiča in njegove sestre. V Lavantu je služboval gospod Dovč, v Nussdorfu kranjski dekan, Matija Škrbec. Tu je umrl mladi Avguštin Pibernik iz Komende. Vse te begunske duhovnike je leta 1958 obiskal škof dr. Gregorij Rožman, ko je bil na svojem zadnjem potovanju po Evropi.

 

Naš cilj romanja – Anras - leži na gorski ravnici, 1262 m nadmorske višine. Tu je bila stoletja poletna rezidenca Briksenških škofov (podobno, kot je bil Gornji Grad poletna rezidenca ljubljanskih škofov). V Anrasu nas pozdravi mogočna baročna cerkev sv. Štefana, z izredno lepo poslikavo. V cerkvi nas je pozdravil domači župnik g. Sailer pa tudi mežnarica in povedala, da jo je krstil g. Vladimir Kozina, ko je po vojni služboval v Anrasu.

 

V Anrasu so se v začetku meseca maja 1945 znašli  številni slovenski begunci, katerim je kaplan iz Anrasa posredoval delo (hrano in stanovanje) pri domačinih. 26. maja je iz Lienza prispel v Anras tudi dr. Gregorij Rožman. Skupaj s slovenskimi begunci in domačimi farani so praznovali mašniško posvečenje, novo mašo, Telovo procesijo in birmo. V mašnika je bil posvečen bogoslovec Vladimir Kozina. Sestre benediktinke so izdelale škofu škofovsko kapo, domači umetnik pa škofovsko palico.

 

To bogato dogajanje nam je s slikami predstavila gospa Majda Starman kar v cerkvi, še pred mašo. Poleg slik z nove maše in Telove procesije so še slike z molitve križevega pota in slike lepe pokrajine, kjer so po vojni še stali številni kozolci, ki so naše begunce spominjali na dom.

 

Na bregu za cerkvijo so samo »najmlajši« zmogli pot navkreber mimo postaj križevega pota. Izkazalo se je, da tega ni želel nihče zamuditi. Zbrale so se naše romarke, ki so izmenoma molile in prepevale križev pot, ki ga je škof Rožman 5. avgusta 1945 prosto molili. Drugi romarji smo jim spokojno sledili in molili. Enkratna izkušnja!

 

Obrnili smo se proti domu. Avtobus nas je zapeljal nazaj proti Lienzu po gorski »polici« nad ozko dolino Drave, kjer so kmetje pospravljali seno. Pri tem sem pomislila, da se je leta 1945 vse to delalo ročno! Zato ni čudno, da je bila pomoč beguncev domačim kmetom zelo dobrodošla. Dan je bil čudovit, vreme lepo. Občudovali smo visoke skalne vrhove Vzhodne Tirolske in prijaznejša pobočja gora na levem bregu Drave, kjer so posajene posamezne gorske kmetije in zaselki. Nehote vzklikneš: »To je dan, ki ga je naredil Gospod«.

 

Med vožnjo veliko izvemo o slovenski zgodovini teh krajev. Mnoga krajevna imena so slovenskega izvora. Veliko je »Bistric«, »Motnic«, in »(Pod-)Gorij«.

 

V Lienzu smo se peljali po cestah nekdanjega taborišča Peggetz, kjer še stoji nekaj barak, ki so preurejene v  stanovanja ali delavnice oz. skladišča. Med Lienzom in Spittalom so pri gradnji ceste naleteli na ostanke rimskih naselbin Teurnia in Aguntum, kjer so bile prve krščanske cerkve. Peljali smo se  mimo Molzbichla, kjer je bil samostan, ki ga je obiskal že sv. Modest na svoji poti proti Gospe Sveti.

 

Blizu Spittala so imeli svoj grad Ortenburžani. Razvaline so še vidne na desnem bregu Drave. Njihove posesti so nato prevzeli Celjski grofje, za njimi pa Habsburžani. Nad Lienzom  je grad Bruck, ki je služil za poletno rezidenco goriških škofov. Naj samo pripomnim, da  je bila reka Drava tisoč let meja med oglejskim patriarhatom in Solnograško nadškofijo. Severno od Drave so imeli  nadzor  solnograjski škofje, južno od Drave je imel nadzor oglejski patriarh. Ta razmejitev je postajala sčasoma tudi jezikovna meja.

 

Ob reki Dravi je vseskozi speljana železniška proga od Maribora mimo Celovca in Beljaka v Lienz in naprej na Južno Tirolsko. Po tej progi so Angleži vozili naše begunce iz Vetrinja v Lienz in po enem letu nazaj v Spittal. Na vlak so natrpali tudi Kozake, ki so jih leta 1945 v Judenburgu predali Sovjetom.

 

Med Spittalom in Beljakom smo se ustavili v Feffernitzu, kjer so leta 1945 Angleži postavili veliko taborišče za nemško govoreče begunce. Sedaj je tam pokopališče z osrednjim kamnitim križem, kjer napis pove, da so tam pokopani begunci mnogih narodnosti. Ostali del pokopališča so skrbno postavljeni litoželezni križi z imeni pokopanih ali pa le »neznani begunec«. Pokopališče je lepo vzdrževano, zanj skrbi tako imenovani »črni križ«. Našli smo grob Antona Porente iz Sostrega (ker je bil poročen z Južno Tirolko, je bil izgnan iz Sostrega) in grob Mathilde Bauer, vnukinje Primičeve Julije (hčerke Terezije, poročene Bauer), ki je v tem taborišču umrla v visoki starosti 17. februarja 1946.

 

Romanje je bilo čudovito. Veliko smo videli in slišali še več lepega doživeli. Obogateni z novimi vtisi smo se srečno vrnili v Ljubljano. Morda nekaj podobnega še kdaj ponovimo, če Bog da!

 

 

 

 

                                                                                                                                Meta Velikonja

 

 

 

Novice
Predstavitev knjige OSTALI SMO NA KOROŠKEM
Tone Mizerit prejel nagrado Vstajenje za leto 2019
Prošnja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za novega krškega škofa je imenovan koroški Slovenec msgr. Jože Marketz
Koncerti Luka Debevca Mayerja
Dobrodošli doma 2019
Predstavitev monografije Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949
Stanko Kosič prejel najvišje priznanje na področju jamarstva
Velika večina Slovencev, ki se je odselila v Avstralijo, je zbežala čez mejo
Dobrodošli doma 2019
17. Avstrijsko koroški kulturni dnevi
Vabljeni na večer slovenske kulture v Kanalski dolini
Vabljeni na koncert Koroška poje
Vabljeni na srečanje Mladika v letu 2019
Na obisku pri prijateljih v zamejstvu
Praznovanje velikega šmarna na Repentaboru
Predčasne volitve v državni zbor
16. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Razpis ASEF-a za študente slovenskega rodu
Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem
Recitali sakralnih pesmi Luka Debevca Mayerja
Dr. Damjana Kern prejela nagrado Urada za svojo doktorsko nalogo
Koledar 2016
Jurij Paljk - novi Vitez Republike Italije
Begunska kriza za mlade Slovence
Einspielerjeva nagrada Hubertu Budaiju
Koncert sakralnih pesmi - Luka Debevec Mayer
Spominske slovesnosti ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne
Spominska meditacija - Iz globočine
»Gledat, kaj delajo«
Sedmi pohod iz Babnega Polja do Goričic
Ponovno v Argentino
Koncert MePZ Bilka in Tamburaška skupina Šentjanž
13. koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Ribniški pasijon 2015
Koroška in Primorska pojeta 2015
Uspeh koroških Slovencev na lokalnih volitvah
Slovenci v Reziji?
Srečanje pod lipami
600-letnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku
VI. pohod Iz Babnega Polja do Goričic
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
XIV. Vseslovensko srečanje
Dobrodošli doma
Naša luč
Poslovna konferenca
Jubilejni vigredni koncert
12. Koroški kulturni dnevi
Kontrabant
Velikonočni dobrodelni pohod
Koroški kulturni dnevi 2013
Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl
Naša luč
Prešernova proslava na Tromeji »Od narečja do knjižnega jezika«
600-letnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvoda v slovenskem jeziku
Višarski dnevi
Koroška poje
Prispevek o Porabju
Okrogla miza z Angeliko Mlinar in Igorjem Gabrovcem
Kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive?
Slovenija, okno v svet
Pogovor z Mladimi Benečani
Od narečja do knjižnega jezika
Tu smo in tu hočemo ostati (Dan emigranta)
51. Dan emigranta
Ekskurzija v Videm (vabilo)
Koncert ob 100-letnici društva Danica v Šentprimožu v Podjuni
Oktet Suha
Na Ravanci obeležili tridesetletnico delovanja KD Rozajanski dum
Trideset let delovanja KD Rozajanski dum
“Ko pouno noći je sarce”
Valentin Inzko: Borimo se za svoje pravice, kulturo, karantansko dediščino
Romanje na grob škofa Rožmana
Zakonca Starman o življenju v taboriščih na Koroškem po letu 1945
Tuhinjci v Argentini
RTV SLO poroča o dogodkih v zamejstvu
Prebudimo Slovenijo
Pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije
Narodni svet koroških Slovencev pomladil svoje vodstvo
Slovo od duhovnika dr. Janeza Zdešarja
Romanje v Anras
20. tabor Slovencev po svetu, 7. julij
Dobrodošli doma 2013, 5. in 6. julij
Vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Evropska Slovenija
Večer samospevov
Na jubilejnem Dnevu Emigranta obljuba, da bo v Čedadu še letos ulica poimenovana po Ivanu Trinku
Nov veter v Kanalski dolini
Slovenski dan v Maasmechelenu
Rock v nadiškem narečju
Posvet o Reziji
Argentinski dnevnik
Druženji z mladimi v Čedadu in Bardu
Nadškof Stres pri Slovencih v Zagrebu
Rojaki v Nemčiji si želijo več stikov s Slovenijo
Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost?
Posvet za mlade Slovence v Stuttgartu od 14. - 15. 5. 2011