Rafaelova družba
Domov > Novice
Nedelja, 31 Maj 2020

Objavljeno: 22.10.2012

Posvet o Reziji


V četrtek, 18. 10. 2012, je na Brdu pri Kranju v organizaciji Fakultete za državne in evropske študije potekal posvet z naslovom Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice? Po uvodnem nagovoru smo udeleženci prisluhnili kratkima uvodnima predavanjema. V prvem je dr. Matej Šekli s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavil jezikovno identiteto Rezijanov. Govorci rezijanskega narečja, ki je z vidika sorodstvenega jezikoslovja (genetolingvistike) nedvomno narečje slovenskega jezika, so že od časov srednjega veka vključeni v romanski kulturni kontekst, od Slovencev na drugi strani Kanina pa so jih poleg geografskih dolgo časa ločevale tudi ideološke meje. Rezija tako ni mogla sodelovati v procesu nastanka enotnega slovenskega knjižnega jezika, ki se je odvil v osrednjeslovenskem prostoru. V šoli prav tako nikoli ni bila nikoli prisotna nobena od variant slovenskega jezika, zato je ostal omejen na zasebno rabo v obliki narečja, medtem ko Rezijani v javni rabi še danes uporabljajo italijanski knjižni jezik. Slovenski knjižni jezik ostaja jezik sosednje kulture, ki jo večina govorcev rezijanščine zaradi neseznanjenosti pojmuje kot tujo. Zaradi tega mnogi ostajajo na stopnji zavesti rezijanske lokalne pripadnosti ("Govorim rezijansko, torej sem Rezijan."), ki se ji pridružuje italijanska državljanska zavest, pridobljena predvsem v času šolanja, zavesti o širši slovenski etnični pripadnosti pa zaradi neizpostavljenosti slovenskemu knjižnemu jeziku in kulturi niti nimajo priložnosti razviti.

V drugem uvodnem predavanju je Dejan Valentinčič s Fakultete za državne in evropske študije predstavil zaščitno zakonodajo za slovensko manjšino v Italiji in aktualne probleme v občini Rezija. Prvi korak v smeri uradne manjšinske zaščite v Italiji je bil storjen leta 1999, ko je bil sprejet Zakon za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji (zakon št. 482/1999). Ta je predstavljal pomembno podlago, na kateri je bil dve leti zatem sprejet Zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino v Italiji (zakon št. 38/2001), ki je za slovensko jezikovno skupnost izrednega pomena. Zakon na primer določa tudi skupni obseg finančnih sredstev, namenjenih zaščiti slovenske manjšine v Italiji, z njim pa je italijanska država prvič uradno priznala zgodovinsko prisotnost avtohtone slovenske manjšine v Videmski pokrajini Furlanije - Julijske krajine. Zakon se je dejansko začel izvajati leta 2007. Istega leta je bil sprejet zaščitni zakon za slovensko manjšino še na deželni ravni (zakon št. 26/2007). Kot je znano, aktualna rezijanska občinska uprava odkrito nasprotuje vključenosti v seznamu občin, kjer se izvajajo določila zaščitnega zakona. V zadnjih letih je tako poskrbela za več incidentov: občinski svet je brez pravne podlage zahteval izključitev občine iz območja izvajanja zaščitnega zakona, občina je zavrnila in kasneje odlašala izdajo dvojezične osebne izkaznice prosilcu, dvojezične napise v slovenskem črkopisu je v nasprotju z določili zakona zamenjala z napisi v lastnem nesistemskem. Nedavno je občina poslopje, v katerem delujejo številne rezijanske kulturne ustanove in društva, dala v upravljanje protislovensko nastrojenemu društvu, ki je v preteklosti z agresivnimi demonstracijami dokazalo skrajnost svojih prizadevanj.

Po odmoru je sledila okrogla miza, pri kateri so sodelovali rezijanska kulturna delavca ga. Luigia Negro in g. Sandro Quaglia, predsednica paritetnega odbora ga. Jole Namor in načelnik Upravne enote Tolmin, g. Zdravko Likar. Luigia Negro je poudarila, da v italijanski kulturi ni jasnega razločevanja med narodnostjo in državljanstvom. Rezijani so se vedno zavedali, da ne pripadajo večinskemu romanskemu prebivalstvu, starejši ljudje, ki so pogosteje prihajali v stik s Slovenci onstran Kanina, pa so vedeli povedati, da tudi oni govorijo podobno – v zadnjem času se tega čedalje bolj zavedajo tudi mladi. KD Rozajanski dum vsekakor zagovarja to, da je odločitev o narodni identifikaciji stvar vsakega posameznika. Sandro Quaglia je dodal, da so obiski turistov edina priložnost, ko lahko Rezijani uporabljajo slovenski knjižni jezik. Kot po eni strani turisti spoznavajo dolino in njeno kulturo, tako imajo tudi Rezijani priložnosti spoznati Slovence. Jole Namor je izpostavila potrebo po kompromisu, saj mora biti v ospredju prizadevanje za ohranitev jezika, ne pa politični cilji. Pozornost slovenske manjšine je trenutno precej usmerjena v Rezijo, predvsem zaradi protislovenskih incidentov. Zdravko Likar kot načelnik UE Tolmin, ki meji na občino Rezija, aktivno sodeluje z Rezijani. Dejal je, da je bila dolina zaradi slabih povezav do nedavnega veljala za zelo oddaljeno, danes pa je čezmejno sodelovanje ena od možnosti za nadaljnji razvoj. Spominja se plodnega sodelovanja z nekdanjim županom Luigijem Palettijem, ko je Rezija doživela pravi preporod.

V debati, ki se je razvila, je bilo govora o dejanskem izvajanju zaščitnega zakona, o položaju šolstva v dolini, o upadu prebivalstva in ostalih perečih problemih, ki poleg Rezije tarejo še marsikatero gorsko občino v Italiji. Ob sicer zanimivem in dobro zastavljenem posvetu je naslovno vprašanje ostalo neodgovorjeno, vendar je enoznačen odgovor težko najti. Ker gre le za prvega od več posvetov na temo manjšinske problematike v slovenskem zamejstvu, nadaljnjih z veseljem pričakujemo.

 

                                                                                                                                  Janoš Ježovnik

 

Novice
Tone Mizerit prejel nagrado Vstajenje za leto 2019
Prošnja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za novega krškega škofa je imenovan koroški Slovenec msgr. Jože Marketz
Koncerti Luka Debevca Mayerja
Dobrodošli doma 2019
Predstavitev monografije Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949
Stanko Kosič prejel najvišje priznanje na področju jamarstva
Velika večina Slovencev, ki se je odselila v Avstralijo, je zbežala čez mejo
Dobrodošli doma 2019
17. Avstrijsko koroški kulturni dnevi
Vabljeni na večer slovenske kulture v Kanalski dolini
Vabljeni na koncert Koroška poje
Vabljeni na srečanje Mladika v letu 2019
Na obisku pri prijateljih v zamejstvu
Praznovanje velikega šmarna na Repentaboru
Predčasne volitve v državni zbor
16. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Razpis ASEF-a za študente slovenskega rodu
Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem
Recitali sakralnih pesmi Luka Debevca Mayerja
Dr. Damjana Kern prejela nagrado Urada za svojo doktorsko nalogo
Koledar 2016
Jurij Paljk - novi Vitez Republike Italije
Begunska kriza za mlade Slovence
Einspielerjeva nagrada Hubertu Budaiju
Koncert sakralnih pesmi - Luka Debevec Mayer
Spominske slovesnosti ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne
Spominska meditacija - Iz globočine
»Gledat, kaj delajo«
Sedmi pohod iz Babnega Polja do Goričic
Ponovno v Argentino
Koncert MePZ Bilka in Tamburaška skupina Šentjanž
13. koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Ribniški pasijon 2015
Koroška in Primorska pojeta 2015
Uspeh koroških Slovencev na lokalnih volitvah
Slovenci v Reziji?
Srečanje pod lipami
600-letnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku
VI. pohod Iz Babnega Polja do Goričic
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
XIV. Vseslovensko srečanje
Dobrodošli doma
Naša luč
Poslovna konferenca
Jubilejni vigredni koncert
12. Koroški kulturni dnevi
Kontrabant
Velikonočni dobrodelni pohod
Koroški kulturni dnevi 2013
Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl
Naša luč
Prešernova proslava na Tromeji »Od narečja do knjižnega jezika«
600-letnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvoda v slovenskem jeziku
Višarski dnevi
Koroška poje
Prispevek o Porabju
Okrogla miza z Angeliko Mlinar in Igorjem Gabrovcem
Kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive?
Slovenija, okno v svet
Pogovor z Mladimi Benečani
Od narečja do knjižnega jezika
Tu smo in tu hočemo ostati (Dan emigranta)
51. Dan emigranta
Ekskurzija v Videm (vabilo)
Koncert ob 100-letnici društva Danica v Šentprimožu v Podjuni
Oktet Suha
Na Ravanci obeležili tridesetletnico delovanja KD Rozajanski dum
Trideset let delovanja KD Rozajanski dum
“Ko pouno noći je sarce”
Valentin Inzko: Borimo se za svoje pravice, kulturo, karantansko dediščino
Romanje na grob škofa Rožmana
Zakonca Starman o življenju v taboriščih na Koroškem po letu 1945
Tuhinjci v Argentini
RTV SLO poroča o dogodkih v zamejstvu
Prebudimo Slovenijo
Pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije
Narodni svet koroških Slovencev pomladil svoje vodstvo
Slovo od duhovnika dr. Janeza Zdešarja
Romanje v Anras
20. tabor Slovencev po svetu, 7. julij
Dobrodošli doma 2013, 5. in 6. julij
Vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Evropska Slovenija
Večer samospevov
Na jubilejnem Dnevu Emigranta obljuba, da bo v Čedadu še letos ulica poimenovana po Ivanu Trinku
Nov veter v Kanalski dolini
Slovenski dan v Maasmechelenu
Rock v nadiškem narečju
Posvet o Reziji
Argentinski dnevnik
Druženji z mladimi v Čedadu in Bardu
Nadškof Stres pri Slovencih v Zagrebu
Rojaki v Nemčiji si želijo več stikov s Slovenijo
Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost?
Posvet za mlade Slovence v Stuttgartu od 14. - 15. 5. 2011