Rafaelova družba
Domov > Novice
Ponedeljek, 06 Julij 2020

Objavljeno: 07.01.2013

Na jubilejnem Dnevu Emigranta obljuba, da bo v Čedadu še letos ulica poimenovana po Ivanu Trinku


Slovenci iz Videmske pokrajine in njihovi prijatelji iz Goriške, Tržaške in Posočja so se včeraj zbrali na že jubilejnem, 50. Dnevu Emigranta in do zadnjega kotička napolnili gledališče Ristori v Čedadu. Osrednja kulturna in politična prireditev beneških Slovencev, ki jo prirerajo slovenske organizacije Videmske pokrajine pod pokroviteljstvom občine Čedad, je letos potekala v znamenju obletnic: letos bo minilo 150 let od rojstva msgr. Ivana Trinka Zamejskega, 80 let od prepovedi slovenščine v cerkvah, 70 let od padca fašizma, 60 let od pričetka izhajanja Trinkovega koledarja in 50 let dežele Furlanije Julijske krajine. Vseh teh jubilejev se je spomnil tudi letošnji slavnostni govornik msgr. Marino Qualizza. V govoru je opozoril na žalostne razloge za začetek praznovanja Dneva Emigranta, to je množičnega izseljevanja iz Benečije, ki je to deželo opustošilo. Dejal je, da danes ti ljudje niso več emigranti, ampak državljani sveta. A najprej naj bodo državljani sveta, kjer so bili rojeni. Jezik in kultura se bosta na teritoriju ohranila le, če bodo tukaj živeli ljudje. V svojem govoru je razmišljal, da je naša dolžnost, da prihodnjim generacijam izročimo premoženje modrosti, znanja, ljubezni in fantazij, ki smo jih podedovali. Spomnil je tudi na hram dvojezične šole in pozval, da mora biti v Špetru nujno odprta višja dvojezična šola, po vseh dolinah pa nove dvojezične osnovne šole in vrtci. Izrazil je pričakovanje, da tudi župnije ne bodo nazadnjaške in naj postanejo najmanj dvojezične po vzoru dvojezične šole. Ob koncu svojega govora je ostro obsodil nedopustno divjanje v Reziji ter opozoril, da se sindrom širi po vsej Benečiji. Vse to pa se dogaja z denarjem, ki je namenjen slovenski manjšini.

Dneva Emigranta sta se udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in vladnik podtajnik, ki vodi omizje za slovensko manjšino, Saverio Ruperto. Pred tem sta se srečala že na zaprem sestanku, kjer je Novakova Ruperta opozorila na stalne težave s financiranjem slovenskih organizacij in ga pozvala k takojšnji sistematiči ureditvi vprašanja, ki naj zagovotovi stalno in pravočasno financiranje. Ministrica Novakova je v svojem nagovoru na prireditvi udeležencem zagotovila, da jim Slovenija stoji ob strani. Pozvala jih je, naj ohranijo slovenski jezik, saj je vsak jezik bogastvo, ki se ga splača gojiti. Zaključila je s prošnjo, naj udeleženci njene pozdrave nesejo vsem rojakom raztresenim širom po svetu. Vladni podtajnik Ruperto je izrazil zadovoljstvo s do sedaj opravljenim delom in pred volitvami obljubil še en sklic seje vladnega omizja za slovensko manjšino. Udeležence je nagovoril tudi župan Čedada Stefano Balloch, ki je obljubil, da bo občina še letos eno ulico v mestu poimenovala po Ivanu Trinku.

Na prireditvi ob Dnevu Emigranta ima že od samih začetkov pomembno mesto predstavitev kulturnega ustvarjanja beneških Slovencev. Govori udeležencev so se izmenjevali s pesmimi iz XXX. Senjama beneške piesmi, ki je potekal pred dvema mesecema v Lesah. Narečne pesmi mladih Benečanov so tudi letos požele ovacije udeležencev. V drugem delu prireditve je Beneško gledališče premierno izvedlo igro ''Galanda iz Ažle – veliki župan Benečije''. V igri je Giorgio Banchig prepletel dva zgodovinska dogodka – prvi se je navezoval na velikega župana Benečije Klemena Galando iz Ažle, ki je prejel fevdalno investituro in s tem upravno in sodno avtonomijo, ki jo je Benečija takrat uživala. Drugi zgodovinski dogodek pa je opisoval nasilno osebnost Simona Skrinjarja iz Ažle, ki je med prebivalstvom sejal strah. Oba dogodka sta v drami povezana z namišljeno ljubezensko zgodbo med Gregorjem, sinom velikega župana Benečije Klemena Galande in Ano, hčerko Simona Skrinjarja.

Dan Emigranta danes na srečo ne pomeni več slovesa za mnoge rojake, ki so se po praznikih zopet vračali v francoske in belgijske rudnike. Prireditev ostaja predvsem družabni dogodek, na katerem so vsako leto jasno formulirane tudi zahteve za izboljšanje položaja slovenske manjšine v Videmski pokrajini.

 

                                                                                                                              Dejan Valentinčič

Novice
Predstavitev knjige OSTALI SMO NA KOROŠKEM
Tone Mizerit prejel nagrado Vstajenje za leto 2019
Prošnja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za novega krškega škofa je imenovan koroški Slovenec msgr. Jože Marketz
Koncerti Luka Debevca Mayerja
Dobrodošli doma 2019
Predstavitev monografije Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949
Stanko Kosič prejel najvišje priznanje na področju jamarstva
Velika večina Slovencev, ki se je odselila v Avstralijo, je zbežala čez mejo
Dobrodošli doma 2019
17. Avstrijsko koroški kulturni dnevi
Vabljeni na večer slovenske kulture v Kanalski dolini
Vabljeni na koncert Koroška poje
Vabljeni na srečanje Mladika v letu 2019
Na obisku pri prijateljih v zamejstvu
Praznovanje velikega šmarna na Repentaboru
Predčasne volitve v državni zbor
16. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Razpis ASEF-a za študente slovenskega rodu
Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem
Recitali sakralnih pesmi Luka Debevca Mayerja
Dr. Damjana Kern prejela nagrado Urada za svojo doktorsko nalogo
Koledar 2016
Jurij Paljk - novi Vitez Republike Italije
Begunska kriza za mlade Slovence
Einspielerjeva nagrada Hubertu Budaiju
Koncert sakralnih pesmi - Luka Debevec Mayer
Spominske slovesnosti ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne
Spominska meditacija - Iz globočine
»Gledat, kaj delajo«
Sedmi pohod iz Babnega Polja do Goričic
Ponovno v Argentino
Koncert MePZ Bilka in Tamburaška skupina Šentjanž
13. koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Ribniški pasijon 2015
Koroška in Primorska pojeta 2015
Uspeh koroških Slovencev na lokalnih volitvah
Slovenci v Reziji?
Srečanje pod lipami
600-letnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku
VI. pohod Iz Babnega Polja do Goričic
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
XIV. Vseslovensko srečanje
Dobrodošli doma
Naša luč
Poslovna konferenca
Jubilejni vigredni koncert
12. Koroški kulturni dnevi
Kontrabant
Velikonočni dobrodelni pohod
Koroški kulturni dnevi 2013
Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl
Naša luč
Prešernova proslava na Tromeji »Od narečja do knjižnega jezika«
600-letnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvoda v slovenskem jeziku
Višarski dnevi
Koroška poje
Prispevek o Porabju
Okrogla miza z Angeliko Mlinar in Igorjem Gabrovcem
Kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive?
Slovenija, okno v svet
Pogovor z Mladimi Benečani
Od narečja do knjižnega jezika
Tu smo in tu hočemo ostati (Dan emigranta)
51. Dan emigranta
Ekskurzija v Videm (vabilo)
Koncert ob 100-letnici društva Danica v Šentprimožu v Podjuni
Oktet Suha
Na Ravanci obeležili tridesetletnico delovanja KD Rozajanski dum
Trideset let delovanja KD Rozajanski dum
“Ko pouno noći je sarce”
Valentin Inzko: Borimo se za svoje pravice, kulturo, karantansko dediščino
Romanje na grob škofa Rožmana
Zakonca Starman o življenju v taboriščih na Koroškem po letu 1945
Tuhinjci v Argentini
RTV SLO poroča o dogodkih v zamejstvu
Prebudimo Slovenijo
Pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije
Narodni svet koroških Slovencev pomladil svoje vodstvo
Slovo od duhovnika dr. Janeza Zdešarja
Romanje v Anras
20. tabor Slovencev po svetu, 7. julij
Dobrodošli doma 2013, 5. in 6. julij
Vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Evropska Slovenija
Večer samospevov
Na jubilejnem Dnevu Emigranta obljuba, da bo v Čedadu še letos ulica poimenovana po Ivanu Trinku
Nov veter v Kanalski dolini
Slovenski dan v Maasmechelenu
Rock v nadiškem narečju
Posvet o Reziji
Argentinski dnevnik
Druženji z mladimi v Čedadu in Bardu
Nadškof Stres pri Slovencih v Zagrebu
Rojaki v Nemčiji si želijo več stikov s Slovenijo
Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost?
Posvet za mlade Slovence v Stuttgartu od 14. - 15. 5. 2011